Dogajanje na delniških trgih je bila ena glavnih tem tedna po vseh finančno usmerjenih portalih, ta subreddit seveda tudi ni izjema.
Kljub temu da so finance osnovna tema naših debat, bi rad poudaril, da je ta subreddit usmerjen predvsem na populacijo, ki zagovarja FIRE pristop varčevanja in investiranja (in ne gambling ali igre na srečo). Seveda so dobrodošli tudi drugi vidiki in ideje, vendar pa prosim, da se držite nekega osnovnega nivoja objav.
Ta teden je bilo veliko objav, ki niso prispevale k diskusiji popolnoma nič. Veliko se pojavlja tudi res osnovnih vprašanj, kjer si uporabnik ne vzame niti minute časa, da bi poiskal odgovor na že desetkrat vprašano isto vprašanje.

1. Take objave in objave v smislu, "kje kupim XYZ", "kateri broker je najboljši?" v tem subredditu niso zaželjene. Vse to je že bilo odgovorjeno prej, vzemite si čas in poiščite odgovore v starih objavah. Vse takšne objave na glavni strani bodo brisane.
2. Prav tako niso dovoljene samopromocije in/ali pošiljanje linkov do drugih platform (Discord, Telegram ipd.) uporabnikom tega subreddita. Vse takšne objave bodo brisane.
3. Memei, pa čeprav so zabavni, niso na nivoju in ponavadi k sami diskusiji ne prispevajo veliko. Tako da res prosim, brez deljenja memeov in shitpostanja po subredditu. Vse takšne objave na glavni strani bodo brisane.
4. Prav tako res ni potrebe po objavljanju novic na glavni strani, ker tukaj velja isto kot že zgoraj povedano pri memeih. Novic je res ogromno in če bi jih objavljali, bi lahko bilo na desetine objav na dan, ki pa ne prispevajo pomembno k diskusiji. Prav tako verjamem, da vsi sledimo novicam glede svojih investicij že sami. Vse takšne objave na glavni strani bodo brisane.
5. Ker je bilo nekaj novih objav glede kriptovalut, sem dodal novo oznako "Kriptovalute". Če delate objavo na to temo, uporabite to oznako. Prav tako velja za vse ostale objave, uporabljajte oznake, ki so na voljo, ker to naredi subreddit bolj pregleden.

Ker pa se zavedam, da je vseeno potrebno neko mesto za diskusije GameStopov, opcij, dnevnih trgovanj in podobnih bolj špekulativnih načinov investiranja, se mi zdi dobra ideja, da bi se vsak teden odprla nitka, kjer bi lahko diskutirali kratkoročne premike cene in bolj špekulativne investicije. Če se vam zdi to dobra ideja, bom to omogočil in se bo vsako nedeljo odprla nitka za naslednji teden.
Ker sam nimam ogromno časa, bi cenil pomoč koga, ki bi mi lahko pomagal moderirati ta subreddit. Zainteresirani se mi prosim javite v ZS.
Lep pozdrav in lep vikend vsem!

Po šestih zaporednih porazih je Dallas želel ta niz prekiniti proti Hawksom v Atlanti, kjer od leta 2013 ni zmagal. A tako, kot nismo pričakovali tako dolgega niza porazov, nas je Luka, KP in ostali prijetno presenetili z zmago proti trenutno eni bolj vročih ekip na Vzhodu.
Z energičnim pristopom in podvajanjem na Youngu je Dallas od prve sekunde dal vedeti, da Atlanta ne bo imela lahkega dela. Collinsu in Huerterju so pustili, da se razigrata za ceno popolnoma nevidnega Younga, ki je s podvajanjem imel velike težave. Na drugi strani se Dallas kljub slabemu metu za tri ni prepustil apatiji, kot smo to večkrat videli letos, in ostal agresiven. Pri temu je prednjačil Luka in soigralce zalagal z uporabnimi žogami ter (končno) večkrat obiskal črto prostih metov.
Po izenačni igri v prvem polčasu se je Dallas odlepil od gostiteljev po zaslugi zelo vročega Hardawaya, ki v tretji četrini ni mogel zgrešiti. V zadnji četrtini je prednost Dallasa narasla na velikih 15 točk, ko je Atlanta preizkusila Mavericksov recept in začela podvajati Luko, ki je postal malce preveč pasiven in prednost je pričela kopneti. Ko je po nekaj zapravljenih napadih Dallasa Atlanta skoraj ujela priključek, so Luka in Porzingis uvideli, da je vrag odnesel šalo in se ravno toliko potrudili, da so odnesli domov zmago.
Luka je poleg dobrih številk v napadu spet igral zavzeto tudi v obrambi ter se tudi manj pritoževal nad sodniki. 27 točkam (met iz igre 8-20, 1-5 trojke in 10-10 prosti meti) je dodal 14 podaj, 8 skokov, 1 blokado in dve ukradeni žogi ob 4 izgubljenih. S 24 točkami in 11 skoki mu je sledil Porzingis, katerega napadalnost nas je lahko zelo razveselila. V obrambi smo to agresivnost še malce pogrešali, a že lani smo videli, da KP potrebuje kar precej tekem, da pride nazaj v ritem na obeh straneh igrišča.
Richardson nas je kljub slabemu metu navdušil z energijo v napadu in predvsem obrambi. Luka, Porzingis in Richardson so trojke metali le 3-18 in na srečo so manjko nadoknadili ostali soigralci z odličnim metom 10-22 izza črte. Pri temu je prednjačil Hardaway, ki je z 22 točkami iz klopi v tretji četrtini največ prispeval k preobratu tekme.
Na drugi strani se je zaradi podvajanja Younga razigral Collins in z metom 16-21 (3-4 trojke) dosegel 35 točk in 12 skokov. Huerter je z 21 točkami in 10 podajami odlično služil kot sekundarni organizator. Young, ki je v prvem polčasu dosegel le 5 točk in 5 asistenc ter imel samo dva prosta meta, je večino "škode" povzročil v zakjučku tekme, ko je Atlanta lovila Dallas, in dosegel 21 točk ter 9 podaj. Le trije poskusi iz črte prostih metov zgovorno priča o dobrem obrambnem načrtu Dallasa in odlični ter disciplinirani izvedbi igralcev, kjer je levji delež v obrambi na Youngu opravil prav Richardson.
Upajmo, da ta zmaga vlije nekoliko več samozavesti vsem igralcem Dallasa - ta manjka predvsem povratnikom Kleberju in Richardsonu, ki so tokrat igrali agresivno in nepopustljivo. To nam bo znano že danes ponoči, ko Dallas gosti neugodne Bojevnike.

Tu je moja ocena igre Hades, ki je izšla letos septembra in pridno pobira nagrade za igro leta. Trenutno imam vse skupaj 72 poskusov pobega, glede na to da povprečno rabim 2h (vzamem si čas, načeloma je 0,5 h dovolj) za pobeg in da se potem še par minut mudim v hiši je to vse skupaj približno dosti ur. Ni spoilerjev oz. so najnižje in so prekriti in označeni. Vse ostalo kar je omenjeno se pojavi že v prvem poskusu pobega.
RAZVIJALEC: indie podjetje Supergiant Games (druge igre: Bastion, Transistor, Pyre)
PLATFORME: PC ( Steam- 20,99€, trenutno znižana na 16,79€; Epic store- 20,99€) in Switch-24,99€, zdaj znižano na 19,99€. Ni mikrotransakcij.
Trailer - kako dejansko izgleda igra se vidi od 0:39 naprej

KAJ SPLOH JE HADES

Hades je igra za enega (singleplayer), tako da ni skrbi, da bi kršili socialno distanco ali potrebovali prijatelje. Temelji na grški mitologiji, vendar predlagam da ne osvežujete znanja, saj predhodno znanje ni potrebno (ni »kvizov«) in si boste pokvarili kakšno presenečenje.
V igri si Zagreus, princ podzemlja in sin Hadesa in ti je dopizdilo biti v očetovi hiši, večinoma zaradi tega ker imata ti in tvoj oče en drugega poln kufer. Zato se odločiš da boš pobegnil iz podzemlja, kar pa ne pomeni, da ti bo dragi Hades odprl vrata in položil rdečo preprogo. Pravila so pravila in bogovi spadajo tja kakor so jih določile usode, poleg tega pa naj bi podzemlje bilo kraj, od kod ni izhoda in vsi zaposleni skrbijo, da tako ostane. Na srečo pa imaš tudi zaveznike, ki ti pomagajo pri pobegu, tako v Hadesovi hiši kot tudi pomoč tvoje širše družine na Olimpu. Tako da izberi najljubše orožje in skoči skozi okno!

NAČIN IGRANJA/ŽANR

Je rougelite, kar pomeni da imaš več nadstropij in sob, in ko umreš se vrneš na začetek, brez bonusov ki jih dobiš med igro, lahko pa z zbiranjem teme (darkness) izboljšaš svoje napade in orožja, s ključi odklepaš nova orožja, zbiraš drage kamne za izboljšanje hiše in mape, nektar podarjaš ljudem in si pridobiš naklonjenost, etc. V vsaki sobi je par sovražnikov, ki jih moraš pobit in na koncu nadstropja je seveda glavni nasprotnik, in vmes še kak manjši. Hack and slash –veliko je spopadov oz. pobijanja nasprotnikov od blizu, tvoja orožja so večinoma na kratko razdaljo (melee). Poleg tega pa je velik poudarek tudi na pogovorih z drugimi bogovi in mitološkimi bitji torej RPG elementi.
TEŽAVNOST: srednja, postaja lažja in težja z vsemi poskusi pobega. Je tudi hell in god mode za vse ekstremiste.
DOLŽINA: 0,5 - 1,5 h za poskus pobega, povprečno rabiš nekje 30 pobegov da prideš do konca, torej 30 ur.
SLABOST: Zato ker je cel point igre da crkuješ znova in znova ta igra morda ni za tiste ki se hočejo sprostit med igranjem. Je pa recimo da med lažjimi rougelite igrami, definitivno lažja kot Binding of Isaac, težavnost se enakomerno zmanjšuje s poskusi (lahko si otežiš, ne mislim z hell mode) in je bolj odvisna od izboljšav v hiši kot bonusov med pobegom. Čeprav če boste delali gluposti boste še vedno umrli. Prav tako ta igra ni za ljudi, ki imajo raje kratke multiplayer igre, logično ni vse za vse.

LIKI, IZGLED IGRE IN ZVOK

Tu Hades še posebej izstopa po kvaliteti. Sam izgled igre oziroma artstyle je fantastičen. Če ste vizualni tip vas bo ta igra pritegnila. Npr. art Nyx je meni eden izmed najlepših. Liki so poleg samega izgleda najboljši del igre, ni jih malo in so vsi po vrsti zanimivi in večplastni (npr. en izstopajoč lik je Dusa, skrajšano od Medusa, in lahko rečem le da ime ni edina stvar ki je skrajšana). Zagreus je na trenutke duhovit, na začetku je malo edgyboy ™ ampak se spremeni skozi igro, isto Hades. Pogovori so zabavni in se pri vseh teh poskusih še ne spomnim da bi se ponovili, zgodba te potegne vase tako da tudi ko prideš do zaključka ne odnehaš. Svoj odnos z liki lahko poglobiš s tem da jih zasipavaš z nektarjem in jim potem pomagaš pri njihovih težavah. Pa še kaj :).
Sama glasba je po moje zelo dobra, nekaj je tudi pesmi z besedilom (v mapi je prostor z osebo ki poje in tam se vsak vsaj prvič ustavi za par minut). Poleg tega so vsi liki s katerimi lahko govoriš sinhronizirani in khm, pravi balzam za ušesa. Ni »tečnih« glasov.

OSTALO:

• Igra se ne jemlje povsem resno glede na to da se pri vsakem pobegu dobesedno vržeš skozi okno, kljub spopadom je ozračje zabavno in ni mračno in depresivno, navkljub temu da si v peklu.
• Sam način pobega ostaja dovolj razgiban (zaradi pogovorov, bonusov, orožja, posebnih sob, pa še česa), da ne postane dolgočasno.
• Če to še ni jasno je večina likov sexy, (ja Afrodita je naga, ne ni +18 vsebine, je pa…nekaj romantike)
• Veliko je »zbiranja« najrazličnejših stvari, od teme pa do dragih kamnov da si spimpaš hišo, in pa kakšne dragocene stvari, ki jih dobiš od likov
• Poleg tega imaš Codex, kjer dobiš zgodbe likov, prostorov, stvari,...Polni se s tem ko prideš v interakcijo z izbrano stvarjo.
• Če ne želite spoilerjev, ne iščite po wikipediji dokler ne pridete do konca (credits scene) ker se jim je težko izognit.
• Najpomembnejše, lahko pobožaš psa. 10/10 would pet Cerberus again

Priporočila za igro

Spodaj piše več podrobnosti o sami igri, ker ko sem sama iskala nasvete se je bilo nemogoče izognit spoilerjem ali pa so bili glupi predlogi tipa »ne pozabi uporabljati stvari« ali pa nasploh slabi nasveti. Če želite začeti popolnoma sveže pojdite odšpilat enkrat, so pa priporočila razporejena približno po vrsti kot odkrivaš stvari v igri. Je pa v sami igri dovolj dobro razloženo kaj in zakaj je kaj, in pa en čar je v razvozlavanju osnovnih stvari, tako da spodaj so večinoma bolj stvari ki niso takoj jasne ko jih vidiš, za večja vprašanja komentirajte (s spoilerjem če je potrebno).
Spoilerji so prekriti na način, da je v posamezni alineji prvi prekriti del blag/približen opis/angleška beseda, vsak naslednji pa razkrije malo več. Če je prekrit del samo en se da razbrat iz ostalega besedila o čem je.
- Mogoče to ni takoj jasno, pasti/traps (bodice in plošče na tleh, magma, vaze) škodijo vsem, tako Zagreusu kot nasprotnikom (to je dejansko uporabno pri boss fightu v prvem nadstropju ampak>! ne z prvim bossom ki ga boste srečali,!< Alecto lahko zvabiš preko bodic na tleh, zelo uporabno)
- v mini vazah v sobah ni na začetku nič, ne zapravljajte časa z lomljenjem
- dash je vaš prijatelj, pogovarjajte se z vsemi kar gre čim večkrat
- preberite kako bonusi delujejo ko jih dobite, nekateri so primerni za različne stile igranja (npr.>! z doom in hangover je dobro da skačeš okoli ko tele in vsakega malo udariš, z Artemisinimi osnovnimi pa se je boljše spravit na enega, Afroditin cast je meni osebno zanič, razen če ga združiš z orožji/bonusi ki ti dajo poseben cast!<).
- nektar je razmeroma redka stvar in ga boste potrebovali kar nekaj, vsaj takoj na začetku ga NE dajajteočetu, itak
- Dragocenosti/keepsakes - >! Olimpijskih bogov imajo vse podoben način delovanja, torej ko dobiš za enega veš kako izgleda za vse ostale, za vse ostale like to ne velja.!<
- približno ko premagate 1. bossa in že približno razumete vse simbole na vratih:>! dedalus hammer je ponavadi boljša izbira ker izboljša samo orožje. Luknje v tleh so kul ampak rizične če si pred boss fightom. simbola 2 bogov sta high risk high reward - ateno je malo lažje premagat (torej ne nje izbrat), afrodito in aresa tudi recimo, tvoje odločitve ne vplivajo na zgodbo!<
Veselo igranje :)

Za tiste, ki še ne veste - Mordhau je video igra, ki je z uspešnim začetkom na Kickstarterju po več letih v izdelavi končno bila izdana. Vodja projekta je Slovenec Marko Grgurovič. Igra je na voljo na Steamu za 25€. Sledeče je moje mnenje o Mordhau po približno 15-ih urah izkušenj.
KAJ SPLOH JE MORDHAU? - Mordhau je večigralska (mutliplayer) video igra s srednjeveško tematiko. Igralci se med seboj borijo na lokacijah, katere je delno navdihnila tudi Slovenija. Ime Mordhau je igra dobila po tehniki uporabe meča (v angleščini se imenuje 'murder stroke'), kjer se orožje z obema rokama prime za rezilo in se za udarjanje po oklepljenih nasprotnikih uporablja ročaj in branik. Igra je prvoosebna, njeno jedro pa je znani Unreal Engine 4. Za tiste izmed vas, ki imajo že nekaj izkušenj v žanru srednjeveških FPS-ov, se boste sigurno spomnili na Chivalry: Medieval Warfare. Mordhau je več-ali-manj neuradno nadaljevanje. Igri sta si praktično brat in sestra, le da je Mordhau izboljšal vse kar je Chivalry-u primanjkovalo.
GAMEPLAY: - Igra temelji na bojevanju s srednjeveškim orožjem. Igralcu je na voljo vse od pričakovanih mečev in sulic do preprostih kamnov in celo kitar. Sam sistem bojevanja je dokaj preprost, toda izredno globok. Vsak se ga lahko nauči le v nekaj urah, toda popolno obvladovanje danih mehanik je naloga, ki bo zahtevala od igralca več sto ur vaje. To je lahko dobra stvar, ker pomeni, da se igranja le stežka naveličaš. Hkrati pa za tiste izmed nas, ki igranju ne moremo posvetiti več ur na dan pomeni, da ne bomo nikoli dosegli vrhunskega nivoja igre. Če imate izkušnje z igrami kot so Chivalry in For Honor, vam priporočam, da poizkusite tudi Mordhau. Za radovedne, ki nimajo izkušenj, je Mordhau dobra začetna točka, saj so mehanike odlično in duhovito predstavljene v najboljšem tutorialu (vadbi), ki sem jih do sedaj izkusil.
GRAFIKE: - Nekaj, kar ponavadi indie-igre ne zadanejo prav dobro so grafike. Mordhau ne spada v to skupino. Na pogled je prav čudovit. Barve so žive, svetlobni žarki so naravni, teksture so ostre (sploh odsev čistega srebrnega jekla, prav noro). Le modeli oseb in konjev so malo zastarele, še vedno izgledajo kot nekakšne lutke, ki se jih uporablja za vadbo prve pomoči. Opoziriti moram na brutalno nasilje, ki ga vsebuje Mordhau. Bojišče je kmalu po začetku igre prelito z rdečo krvjo, odsekani udi in glave pa so raztreseni po tleh kot Lego kocke v otroški sobi. Vsaj upam, da se danes otroci še vedno igrajo z Lego kockami. Za tiste, ki vam to ne sede, lahko nasilje popolnoma izklopite v meniju.
ZVOK IN GLASBA: - Tu ni kaj dosti za povedati. Glasba ne iztopa, ne v dobrem in ne v slabem smislu. Večino časa je sploh ne opazimo. Udarci jekla ob jeklo so realistični in dodajo avtentičnosti igre.
OSTALO: - V Mordhau ima vsak igralec možnost, da si ustvari in opremi svojega lastnega bojevnika. Spremenimo mu lahko lase, brado, oči, postavo, oklep, orožje in celo glas. - Igra pravega singleplayerja nima, razen če za singleplayer štejete offline igro proti ne-preveč-inteligentnim botom. - Kot študent arheologije lahko povem, da je izgled oklepov, orožja, gradov, itd. presenetljivo natančna. Seveda pa to ni preveč pomembno, saj je primaren namen igre zabava. - Zaradi majhne skupine developerjev in ogromnega števila igralcev v prvem tednu (mislim da celo več kot 30.000) je možno, da izkusite kakšno napako ali glitch. Najhujše so popravili v nekaj dneh. - Vsi vemo kako hinavski in ogaben je današnji market video iger. Vsi nam hočejo iz denarnic pobrat ves denar, do zadnjega centa. Na srečo zaenkrat v Mordhau niso prisotne nobene mikro-transakcije. Edini strošek je tistih 25€ za igro.
ZA ZAKLJUČEK: - Če lahko vaš PC prenese dokaj nezahtevno igro in imate željo izkusiti kako je preživeti povprečen dan v Westerosu, potem vam toplo priporočam Mordhau.

Platforme: PC (Steam) --- PS4 --- XBox One
Datum izdaje: 21. marec 2019
Preigran čas: 64 ur (PC)
Žanr: Tretjeosebna srednjeveško-fantazijska akcijska igra
Za koliko ljudi?: Samo singleplayer
Cena: 60€ (nova kopija), nobenih in-game plačil
​
Sekiro je najnovejša igra japonskega razvijalca From Software, ki si je v zadnjih desetih letih nabral veliko število oboževalcev. Razlog za to je izjemno uspešna serija Dark Souls, ki je mnogim ostala v spominu po svoji zares visoki stopnji težavnosti. Po prvem "spinoffu" z imenom Bloodborne je From marca letos izdal še Sekiro, ki se je v prvem mesecu in pol prodal še bolje kot njihove ostale igre.
To dejstvo pa glede na kvaliteto izdelka sploh ni presenetljivo. Sam sem velik oboževalec Dark Souls 1 in 3 (oba sem dokončal dvakrat), vendar bi na tej točki zagotovo drugim predlagal, naj začnejo s Sekirom. Ni sicer igra brez napak, je pa po mojem mnenju z naskokom bolj dodelana in prizanesljiva izkušnja kot Dark Souls. In če je na tej točki koga strah nivoja težavnosti v Sekiru, brez skrbi: če je uspelo meni, bo uspelo tudi vam.
Svet in zgodba v igri sta postavljena v fantazijsko verzijo Japonske v 15. stoletju. Igralec se postavi v vlogo ninje (oz. shinobija) z imenom Sekiro, ki je (kot nam pove uvodna špica) izgubil vse. Ponudi se mu priložnost, da popravi stare napake in naredi nekaj dobrega. Ali mu bo to uspelo ali ne, je odvisno od vaših zmožnosti in nenazadnje tudi odločitev, ki jih sprejmete na svoji poti. Igra ima namreč štiri različne verzije konca, kar je mene motiviralo, da sem igro večkrat dokončal.

ZGODBA

Že po približno eni uri igranja je očitno, da tokrat From ne namerava skrivati zgodbe pred igralcem. A ni bilo vedno tako. V Dark Souls recimo igralec sploh ne govori. Skoraj nobeden izmed sovražnikov ne govori. V celi igri je malo oseb, ki govorijo, pa še tisti ki govorijo, ne povedo skoraj nič. Na začetku je igralec povsem izgubljen, ker manjka oprijemljivih navodil. In čeprav sem igro dokončal dvakrat, mi še zdaj ni jasno, kaj sem sploh počel (isto velja za Dark Souls 3). Sekiro je v tej kategoriji po mojem mnenju svetlobna leta pred svojimi predhodniki. Osebe imajo jasne motivacije in cilje, igralcu se vedno pove, kaj mora storiti in zakaj, pa tudi kako bodo določene stvari vplivale na svet v igri in zakaj je treba sovražnike ustaviti. Od samega začetka ima igralec motivacijo, da nadaljuje, kar je pri višjem nivoju težavnosti zelo pomembno.
Primerjava s puzzli se mi zdi zelo primerna. The Witcher 3 in Skyrim sta recimo ogromna puzzla s 1000 (ali več) kosi, kjer lahko igralec brez težav sestavi 80% slike. Za ostalih 20% se je treba bolj potruditi, vendar bo slika v vsakem primeru izgledala zelo lepo. Dark Souls je puzzle z 200 kosi, ki pa ga je izjemno težko sestaviti. Če se ne potrudite, vam bo uspelo sestaviti le 10% slike, ki sicer izgleda obetavno, ampak ne veste, kaj slika sploh predstavlja. Celo sliko uspe sestaviti le najbolj odločnim. Sekiro je nekaj vmes: je puzzle z 200 kosi, kjer boste brez težav sestavili 50% slike. Ampak že tistih 50% je zelo lepih, zanimivih in unikatnih. In ko boste prišli do konca, boste vedeli, da se je splačalo potruditi. Vsak izmed štirih koncev je nekaj posebnega. Prvi je navaden, do katerega pride največ ljudi. Drugi in tretji konec sta bolj kompleksna in je za njiju vredno pogledati navodila. Četrti konec je pa t.i. "bad end", do katerega ni težko priti, vendar od igralca zahteva naravnost zlobno odločitev.
Pohvalil bi še dialog v igri. Vsaka vrstica je skrbno napisana in zgodbi daje občutek pomembnosti.

GAMEPLAY

Glavna ideja igre je zelo podobna kot pri Dark Souls. Igra ima checkpointe, pri katerih lahko igralec shrani svoj napredek (v Dark Souls so to bili kresi (bonfire), zdaj so to kipci bude). Da igralec pride do naslednjega checkpointa, se mora prebiti skozi večje število sovražnikov najrazličnejših vrst, ki so pa praviloma le priprava za spopad z bossi in minibossi. From Software igre ob teh bitkah dosežejo svoj vrhunec. V vsak bossfight (šefbitko?) vložijo ogromno truda iz vseh zornih kotov (izgled, glasba, zvočni efekti, tudi sami napadi sovražnikov so nekaj posebnega). Kar jih pa res loči od drugih iger je težavnost: za večino bossov se boste morali potruditi, če jih želite premagati. Če niste res dober igralec, se boste srečali tudi z bossi, za katere boste potrebovali 15 ali več poskusov. Ne bodite presenečeni, če boste zanje potrebovali tudi po več dni. To je povsem normalno. Ko pa igralcu končno uspe premagati težkega nasprotnika, je občutek nekaj res posebnega.
Igra je iz tega vidika izpopolnjena do potankosti. V primerjavi z Dark Souls je veliko več checkpointov, igra je pa vsaj po mojem mnenju lažja. Mnenja glede individualnih bossov so zelo deljena, vendar se večina ljudi strinja, da je prav zadnji nasprotnik v igri najtežji.
Potem je tukaj še samo mečevanje. Za razliko od Dark Souls v Sekiru ni možnosti izbire orožja ali oklepa. Isti meč in oblačila boste uporabljali celo igro. Igralec lahko sicer izbira različna orodja, ki si jih namešča na levo roko (shuriken, kopje, sekira, železni ščit itd.) in zamenjuje različne tipe udarcev z mečem. Izbire je po mojem mnenju dovolj. Čar mečevanja se drugače skriva v uporabi meča. Igralec lahko praktično vsak nasprotnikov udarec uporabi sebi v prid s pravočasnim blokiranjem, umikanjem in preusmerjanjem. Težko je razložiti z besedami, zato sta tule dve dobri bitki z minibossi (video 1 in video 2).
Igralec se lahko tudi potihoma znebi nasprotnikov, če ti nanj niso pozorni, ali pa (kot kaže video 1) prihrani ogromno dela pri premagovanju težjih ovir. Zelo pomagata tudi neskončni šprint in skakanje, ki ju Dark Souls ni imel. Sekiro se lahko veliko lažje izogne napadom nasprotnika, kar je seveda odlično za manj vešče igralce.
Skratka, ni različnih orožij ali oklepa, vendar je tip bojevanja v Sekiru tako dober in zabaven, da je bilo prav težko spet igrati Dark Souls.

AVDIO IN VIDEO

Sekiro izgleda zelo dobro, predvsem kar se tiče izbire barv in kontrastov za različna območja v igri. Ni sicer na nivoju najdražjih iger, ampak je vseeno za izgled bilo dobro poskrbljeno. Glasba je po mojem laičnem mnenju odlična, predvsem zaradi avtentičnih japonskih inštrumentov (primer). Sekiro ima glasbo tudi izven bossfightov, res malo je tihih trenutkov (za razliko od Dark Souls, kjer je glasba le pri bossfightih). Odlični so tudi zvočni efekti in delo glasovnih igralcev. Obvezno igrajte v japonščini s podnapisi, saj se angleščina v tem svetu pač sliši nenaravno.
Sekiro je na PC deloval brezhibno, samo enkrat sem naletel na napako z plavanjem v igri, ki pa me sploh ni zmotila. Na PC z GTX1070 in ločljivostjo 1440p je igra delovala na konstantnih 60fps.

OSTALO

• Igra ima tudi osebe, ki prodajajo najrazličnejše pripomočke in igralcu dajejo namige. Nekateri imajo tudi svoje manjše zgodbe, katerih tok lahko spreminja igralec.
• Spremenjen je tudi denar in XP. V Dark Souls je bila edina valuta "souls", kjer je igralec ob smrti izgubil trenutno število denarja, vendar je imel možnost, da jih dobi nazaj, če uspe znova priti do točke, kjer je umrl. Souls je bil denar za kupovanje pripomočkov in Level Up orodje. V Sekiru igralec ob smrti izgubi polovico trenutnega denarja ("sen") in polovico nerazporejenega XPja, s spremenljivo možnostjo povrnitve. Ta je maksimalno 30%. Meni je sistem všeč, vendar so mnenja deljena.
• Edini način za zvišanje HP in moči napada je premagovanje bossov. V Dark Souls je igralec lahko 100x ubil lahkega nasprotnika, od njega dobil XP in to porabil za razne izboljšave. V Sekiru pa za izboljšave HP in moči napada potrebujete stvari, ki jih dobite večinoma le od bossov. Obstaja sicer pripomoček, ki dovoljuje sistem iz Dark Souls, vendar ga do zdaj še sploh nisem uporabil.
• Ob prekomernem umiranju se pojavi tudi zadeva, ki ji igra pravi "dragonrot". Osebe v igri začnejo zaradi igralčevega umiranja bolehati, ozdravi pa se lahko le z redkim pripomočkom. Igra porabi nekaj časa, da igralcu stvari glede tega razloži, potem pa postane vse skupaj dokaj nepomembno. Na koncu igre bodo vsi bolani in vam bo po vsej verjetnosti vseeno.
• Igra igralcu ob zaključku ponudi ponoven začetek, kjer igralec obdrži vse svoje pripomočke in naučene veščine. Drugi začetek je zato veliko lažji od prvega.

SLABOSTI

• Največja slabost: igra je nekoliko kratka. Da sem igro dokončal prvič je sicer trajalo več kot 40 ur, kar se mi zdi zelo dobro. V drugo pa se mi je igra zdela nekoliko kratka, predvsem ker sem vedel, da lahko mimo večine sovražnikov samo tečem (ker od njih nisem pridobil nič). V primerjavi z Dark Souls je precej krajša, predvsem če izberete slabi konec (potem izpustite cel zadnji del igre, vsaj 5 ur vsebine).
• Za pridobitev vseh achievementov je treba biti kar konkretno poterpežljiv. Zadnji so problem predvsem zato, ker ne predstavljajo izziva, ampak so preprosto tečni ("zberi vse izboljšave / veščine, čeprav jih ne boš nikoli uporabljal").
• Pri določenih nasprotnikih se pokaže tudi "terror buildup". Gre za nivo zastrašenosti, ki se v določenih primerih izjemno hitro napolni in igralec takoj umre. Predvsem tukaj mislim na dva minibossa, kjer terror res pride v poštev: eden je še napol pravičen glede tega kako terror uporablja, medtem ko je drugi miniboss totalni bullshit (v smislu, če vas zadenem trikrat v roku 20 sekund ste mrtvi, pika).
• Igra reciklira veliko minibossov (t.j. pojavijo se večkrat brez razlik). Ni sicer tako pomembno, predvsem zato ker sta zgoraj opisana terror dečka povsem neobvezna.

NASVETI

• Preberite vse, kar vam igra da za brati. Veliko je pomembnih informacij, ki vam bodo zelo pomagale.
• Raziščite vse. Povsod so uporabne stvari.
• Ko končate z uvodom, boste imeli na razpolago vojaka, ki je z vami pripravljen vaditi. Če imate probleme, vadite z njim.
• Čim hitreje se naučite blokirati ("deflecting")! Je bolj pomembno kot napad.
• Opazujte nasprotnike in kako vas napadajo. Če boste razumeli, kako vas napadajo, potem boste razumeli, kdaj lahko vi napadete njih.
• "Robert's Firecrackers" oz. petarde: izjemno uporabna stvar, predvsem proti živalim.
• Za zgoraj opisana terror dečka je praktično obvezen pripomoček "divine confetti". Če vam ga je škoda, brez skrbi, na koncu igre ga lahko neomejeno kupite.
• Če naletite na težave z določenim bossom, si vzemite pavzo. Zelo pomaga. Zame najtežji boss v igri me je 3 ure popolnoma uničeval, nisem prišel niti blizu zmage. Zdelo se mi je nemogoče. Tri dni kasneje, pridem nazaj, vklopim igro in ga premagam v prvem poskusu. Ogromno ljudi ima podobne izkušnje. Postali boste boljši tako, da nekaj časa ne igrate.
• Če se vam zdi, da vam res ne gre, si poglejte kakšen YouTube video. Skoraj vsak boss ima neko preprosto strategijo za lahko zmago.

ZAKLJUČEK

Zakaj igrati Sekiro? Preprosto, ker nudi drugačno izkušnjo kot večina iger dandanes. Ko prvič izkusite občutek zmage nad res težkim nasprotnikom v tej igri, ne boste hoteli odnehati. Dokler igre ne poskusite, pa ne boste vedeli, kako močno si tega občutka želite.
Tukaj je še malo motivacije. Pa vso srečo!